sreda, 21. december 2011

Nabava prevoda Slave Vojvodine Kranjske



V CTK smo nabavili prevod Slave Vojvodine Kranjske.

Locirana je v sobi 113 (SIC za naravoslovje in kemijo) in si jo lahko pridete pogledat med 8 in 15 uro. Odprli smo tudi zvezek v katerega se bodo tisti, ki si jo bodo ogledali, podpisali.

Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je bilo polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor. Velja za njegovo največje delo in še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji.

Celotno delo zajema 5 zvezkov/knjig, ki so razdeljeni na 15 knjig/poglavij; skupaj ima delo 3.532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo več ved: zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije,...

Vsebina knjig

  • I. knjiga: avtor je Erazem Francisci. Razdeljena je na 8 poglavij in obsega 96 strani. v njej Francisci razpravlja o imenih narodov, ki so prebivali na Kranjskem. Poglobi se tudi v etimologijo samega imena Kranjske oziroma Carnorum in Carnutum.
  • II. knjiga: vsebuje 27 poglavij in 200 strani, Valvasor pa jo je poimenoval »kratka topografija« ali »sumarična topografija«. Avtor opredeli meje Kranjske, opiše njeno razdelitev na: gorenji, dolenji, srednji, notranji in istrski del. Na splošno opiše Kranjce in njihove običaje, nato pa se posveti obravnavi njenih posameznih delov in njihovim šegam, prehrambenim navadam, goram, rekam, studencom, jamam, gradovom, rudnikom in ostalemu.
  • III. knjiga: vsebuje 38 poglavij in 168 strani, je neke vrste topografsko-zgodovinsko poglavje, saj popisuje vode, podnebje, bolezni, rastlinstvo, zelišča, drevesa, rudnike, pri čemer se najbolj posveti rudniku živega srebra v Idriji.
  • IV. knjiga: vsebuje 53 poglavij in 232 strani. Tu Valvasor opisuje posebnosti kot so fosili in druge okamnine, posebnosti iz živalskega in rastlinskega sveta, še posebej pa se posveti kraškemu in podzemeljskemu svetu na Kranjskem oziroma Notranjskem.
  • V. knjiga: vsebuje 16 poglavij in 268 strani. Avtor te knjige je zopet Erazem Francisci. Razpravlja o narodih, ki so gospodovali na ozemlju Kranjske do prihoda Frankov. Ta knjiga naj bi precej povezmala iz Schönlebnovo Carniola antiqua et nova.
  • VI. knjiga: vsebuje 11 poglavij in 102 strani. Ta knjiga je pomembna predvsem zato, ker govori o kranjskem oziroma slovanskem jeziku. Nato pa o noši, običajih in navadh v posameznih delih Kranjske.
  • VII. knjiga: vsebuje 17 poglavij in 120 strani. Posvečena je veri in raznim verovanjem, od poganskih običajev, pokristjanjevanja, protestantizma, protireformacije, do praznoverja, običajev in čarovnij.
  • VIII. knjiga: za razliko od ostalih knjig ni razdeljena na poglavja, ampak na odseke ali sekcije, vsebuje pa 346 strani. V njej avtor opiše svetnike, patriarhe, škofe in redove ter župnije.
  • IX. knjiga: vsebuje 12 poglavij in 122 strani. V tej knjigi je popisana ustavna in upravna ureditev dežele in kranjske plemiške rodbine. Predstavljeni so tudi plemiški grbi. Podrobno predstavi deželene glavarje, deželne upravitelje, oskrbnike, vicedome, stanove, in tako dalje.
  • X. knjiga: vsebuje 30 poglavij in 274 strani, posvečena pa je vladarjem dežele. Predstavljena je politična zgodovina vojvod in deželnih knezov. Povzema zgodovino od antike do leta 1689.
  • XI. knjiga: vsebuje 730 strani in je najobširnejša. Je literarna topotgrafija oziroma »knjiga gradov«. V njej so po abecednem redu predstavljena in ilustrirana mesta, trgi, gradovi, samostani in ostale znamenitosti.
  • XII. knjiga: vsebuje 13 poglavij in 134 strani. Govori predvsem o Hrvaški, njenih turških in hrvaških obmejnih krajih, nadalje pa o posazemnih hrvaških mestih in utrdbah.
  • XIII. knjiga: vsebuje 6 poglavij in 112 strani. Tudi ta je posvečena zgodovini. Tako lahko v njej beremo o Argonavtih, ustanovitvi Emone, o raznih vojnih pohodih,... Knjiga precej sovpada s V. knjigo.
  • XIV. knjiga: vsebuje 26 poglavij in 184 strani. V njej so prikazani rimsko obdobje, preseljevanje narodov in čas do avstrijske oblasti. Podrobneje so opisani še vojna domačinov z Rimljani, končni poraz domačinov, upor rimske vojske, dogodki pod cesarjem Konstantinom, vojna Teodozija zoper Gote, vpadi Slovanov, ter ostali sposadi in politične razmere.
  • XV. knjiga: vsebuje 34 poglavij in 314 strani. V njej so zbrani letopisi Kranjske pod avstrijskimi vladarji. Na koncu knjige pa se nahajata še 2 neoštevilčeni strani pripomb in tiskovnih popravkov.


Več informacij lahko dobite pri spodaj navedeni kontaktni osebi!

 

 

Mag. Mira Lebez

Centralna tehniška knjižnica

Trg republike 3

1000 Ljubljana

mira.lebez@ctk.uni-lj.si

 

petek, 16. december 2011

Nov odpiralni čas v letu 2012

Za vse študirajoče v naši knjižnici, razveseljiva novica!

Od 1.1.2012 do 30.6.2012 in od 20.8.2012 do 31.12.2012 bo knjižnica odprta:


ponedeljek - petek: 8.00 - 24.00 (kar 16 ur!)
sobota: 9.00 - 17.00 (prej od 8.00 -13.00)


Izposoja gradiva bo možna:

iz skladišča: 8.00 - 20.00
iz prostega pristopa: 8.00 - 21.00
sobota: le s knjigomatom

S takšnim delovnim časom smo resnično postali ena izmed najdlje odprtih knjižnic za naše uporabnike!

petek, 14. oktober 2011

Testen dostop do ProQuest Arts & Humanities Full Text

Od danes, 14.10.2011 do 13.11.2011 je za Univerzo v Ljubljani aktiviran testen dostop do ProQuestove baze Arts & Humanities Full Text.

torek, 30. avgust 2011

Poskusno podaljšanje delovnega časa Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani do 24.00 ure v mesecu septembru


CTK zopet premika meje. Začenši s 1.9.2011, bomo za 1 mesec poskusno odprti do polnoči...Prav ste prebrali - do POLNOČI!

V septembru bo torej bo odpiralni čas CTK poskusno naslednji:

Ponedeljek – petek: 7.30-24.00 Sobota: 8.00-13.00

V času med 21.30 (odprtost knjižnice do sedaj) in 24.00 uro (odprtost knjižnice do konca septembra) bodo na voljo naslednje storitve:

- študijski prostori;
- dostop do elektronskih informacijskih virov;
- izposoja učbenikov iz prostega pristopa v čitalnico (izposoja na dom in vračilo knjig v tej fazi še ne bo možna).

V času med 21.30 in 24.00 bo nadzor opravljala varnostna služba.

Več o tem si lahko preberete v Obvestilu za javnost.

sreda, 06. julij 2011

Poletni delovni čas

CTK bo v juliju in avgustu odprta:

od ponedeljka do petka: 7:30 - 15:00,
ob sobotah: 8:00 - 13:00.




Nemška knjižnica bo v avgustu ob torkih odprta le do 15h.

sreda, 29. junij 2011

Kraja gesel za dosto do e-virov na Kitajskem

Spoštovani kolegi,




glede dostopa do znanstvenih revij v Sloveniji moram reči sledeče: revije so v e-obliki dostopne vsem uporabnikom, tudi nevpisanim, ki se oglasijo v enim izmed knjižnic, ki imajo dostop do omenjenih servisov. Na Univerzi v Ljubljani je dostopno okoli 12.000 e-revij in cca 20.000 e-knjig. Do njih lahko dostopate na vseh IP naslovih UL (vseh računalnikih na UL), v CTK ali kaki drugi knjižnici UL, ne pa v splošnih knjižnicah, ker v te servise večinoma niso vključene. V Mariboru je režim podoben oz. enak.



Z oddaljenim dostopom lahko do teh revij dostopate z geslom za cobiss na spletnem naslovu Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si. Z oddaljenim dostopom lahko do revihj dostopajo le študenti in zaposleni na UL - taka pač je pogodba z založniki.



Kar se Scifinderja tiče - to je izjemno draga zbirka in je namenjena ozkemu krogu raziskovalcev.



CTK, ki nabavo teh revij v Sloveniji koordinira, na leto beleži cca 1500000 prenosov čankov, knjig...V dosedanji praksi nismo beležili zlorab.



V zvezi z omenjeno problematiko sem vam vedno z velikim veseljem na voljo!



Miro Pusnik, direktor CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si

sreda, 15. junij 2011

Anketa "Uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK"

Spoštovani uporabniki Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani

Kot ste lahko opazili, smo vas v preteklih tednih prosili za izpolnjevanje ankete "Uporaba čitalniških prostorov NUK in CTK", ki smo jo  izvedli v zvezi z možnostjo podaljšanja odpiralnega časa knjižnice. Za vaš odziv se vam najlepše zahvaljujemo, še posebej za  predloge za izboljšanje čitalniških prostorov in storitev čitalnic CTK. Navedli ste kar nekaj želja in predvsem pripomb, na katere vam bom skušala vsaj delno odgovoriti.

Podaljšanje odpiralnega časa
Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka 14 ur na dan ob sobotah pa 5 ur. Za tako odprtost in spremljajoče dejavnosti  je na oddelku izposoje 8 zaposlenih (od tega ena oseba pripada knjižnici FKKT). S temi zaposlenimi je potrebno pokriti delo v skladišču, na izposojevalnem pultu, informacijskem pultu, poskrbeti za pravilno postavitev gradiva v skladišču in prostem pristopu, pripravo in pospravljanje gradiva, pripravo gradiva za odpis, občasnemu čiščenju polic in še kaj bi se našlo. Za daljše odprtje knjižnice bi nujno potrebovali več resursov. Glede na vaš odziv obljubljamo, da bomo naredili vse, da se bo to v prihodnost uresničilo. Že septembra bomo izvedli testno podaljšanje odpiralnega časa do 24. ure.

Vaše želje so tudi o celodnevni odprtosti knjižnice v poletnih mesecih (julij, avgust). Tudi tu nas tepe premalo zaposlenih. Vendarle ugotavljamo, da vsaj od sredine julija do sredine avgusta ni večjega obiska v čitalnicah.

Podaljšanje odpiralnega časa v nočnih urah je med drugim povezano tudi z varnostjo vas, dragi uporabniki in nas zaposlenih. Naša finančna sredstva nam trenutno omogočajo zaposlitev varnostnika le za 4 ure v večernih urah. Za daljši čas bi morali poseči v sredstva namenjena literaturi, kar pa ne želimo.

Boljša ventilacija oz. prezračevanje prostorov
CTK je bila v te prostore preseljena leta 1994 le začasno (takrat je bilo mišljeno, da le za  4 leta), kar nam je obljubljala takratna vlada RS. Tudi te prostore nam je za zamenjavo vile na Tomšičevi 7, sedaj je v njej Ameriška ambasada, najela takratna vlada. Sedanji prostori CTK niso bili nikoli namenjeni knjižnici, pač pa so bili v njej le poslovni prostori Iskre. Centralna klimatska naprava je bila dimenzionirana za veliko manjše število oseb (tiha čitalnica npr. le za  max. 8). Obstoječega centralnega sistema upravljavci celotne stavbe ne morejo več nadgraditi, ker  je sistem zastarel. Tudi stene in okna celotne zgradbe ne premorejo nikakršne izolativnosti. Ker se zavedam, da vam je neznosno vroče in je v prostorih tudi slab zrak, vsako jutro zaradi vas prihajam v službo že ob 6:00, da odprem okna (tam kjer se da, kljub prepovedi hiše) in jih zaprem pred vašim prihodom (včasih jih pozabim tudi zapreti). Prav tako vas obveščam, da bomo v teh dneh namestili dodatno klimatsko napravo za prezračevanje in hlajenje tihe čitalnice.

Več prostora, več samostojnih miz
Tako vi kot mi smo obsojeni na obstoječ prostor, ker sredstev za izgradnjo nove knjižnice ni. Kot  zanimivost: povsod tam kjer naj bi nov CTK stal, je danes parkirišče (parkirna ploščad pred  Maximarketom, nasproti Tobačne – za postajališčem LPP, nesojena lokacija znana pod imenom NUK2). Nekaj dodatnih študijskih mest vam bomo v dopoldanskih urah lahko ponudili v naši sejni sobi (od 8:00 do 15:00).

Glede predloga zamenjave miz z študijskimi boksi pa moramo reči, da bi v primeru zamenjave  velikih miz z manjšimi posledično zmanjšali tudi število študijskih  mest.
Velikost in postavitev miz, na katere leti toliko vaših pripomb,  kot tudi vso ostalo opremo je leta 1994 načrtoval eden bolj znanih slovenskih arhitektov Marko Mušič. Tudi z to opremo v prostem pristopu zaposleni nismo najbolj zadovoljni.

Toaletni prostori
Na žalost vam lahko nudimo le tako velike toaletne prostore kot jih imamo. Že od samega začetka delovanja CTK v teh prostorih se z upravljavci zgradbe pregovarjamo o  pogostejšem čiščenju sanitarij, a kakšnega posebnega učinka ni. Je pa tu tudi nekaj na vas obiskovalcih: papirnate brisače sodijo v koš. Če zmanjka toaletnega papirja pa vas prosim, da o tem obvestite zaposlene na pultu izposoje. Problem bodo skušali urediti (poklicali bodo dežurno čistilko).

Modra luč (t.i. črna) je bila v sanitarije nameščena zaradi pogostih obiskov narkomanov. Še to jesen jih bomo poskusno zamenjali z navadnimi.

Boljša razsvetljava več namiznih svetil
Ker vemo, da obstoječa razsvetljava ne zadošča, so bila nad velikimi mizami že pred časom nameščena dodatna svetila. Tudi male mizice so dobile namizne lučke, ki pa hitreje izginjajo kot pa jih nadomeščamo (malo za šalo, malo za res: pustite jih tam kjer so; v akciji stanejo le toliko kot dva piva v lokalu)

Neprijaznost zaposlenih
Za to pa ni opravičila.
Z usposabljanjem, pogovori in opominjanjem jih bomo poskušali narediti bolj prijazne. Kljub temu pa bi dodala: Delamo v enakih klimatskih pogojih kot vi, na dodatnem prepihu med vhodnimi vrati, dvigalom za hrbtom in dvema toaletnima prostoroma pred sabo. Poleg tega pa še uporabniki, tihi ali glasni, dobre ali slabe volje, tako zelo razposajeni v vhodni avli, da preprosto ne slišimo sogovornika na drugi strani telefona… Oh! Oprostite! Sem rekla, da za neprijaznost ni opravičila.

Za konec pa še tole: Z vašimi pripombami in predlogi ste resnično vedno dobrodošli. Kar je v naši skupni moči bomo skušali rešiti (ampak res tisto, kar je  v naši moči in ni pogojeno z financami…). Jeseni z direktorjem načrtujeva dan odprtih vrat, kjer vam bomo podrobno predstavili delovanje naše knjižnice. Mi se tega srečanja zelo veselimo in vas vabimo, da se ga udeležite. O datumu srečanja boste obveščeni na blogu, spletni strani, oglasnih deskah….


Erika Maver, univ.dipl.inž.el.
vodja izposoje

Tel: 01 2003 440
osebno: soba 114